Liposukcija je metoda s katero se s pomočjo negativnega tlaka - z aspiracijo trajno odstranjuje podkožno mastno tkivo. Poseg se izvaja s specialnimi kanilami, ki na željeno mesto vstopajo skozi male incizije od 5 do 6 mm. Kanile su spojene s izvorom negativnog tlaka.

Kot izvor negativnega tlaka se uporablja vakuum-aparat, za manjše liposukcije pa se koristi negativni tlak, katerega se doseže v igli za vsesavanje in katera je povezana na kanilo. Ta način pri zahtevnih liposukcijah omogoča večjo manualno gibljivost kirurga, ker ni plastične cevke, ki je vez kanile in vakuum-aparata, kar zmanjšuje možnost manipulacije s samo kanilo. Na samih začetkih liposukcije, kot operacijske tehnike za odstranjevanje odvečnega maščobnega tkiva, se je izsesavanje izvajalo brez posebnih priprav. To je bila t.i. «suha» liposukcija. Z razvojem te tehnike je prišlo do hidroliposukcije. Ta tehnika pa vključuje vbrizgavanje specialne raztopine v mastno tkivo, z namenom, da ga razbije kot tudi z namenom, da se z vakumom ne trgajo koščki mastnega tkiva, temveč da se izsesava gosta rumena masa. Z obzirom na vsa zdravila, ki se nahajajo v tej tekočini, so se zmanjšale krvavitve in pooperacijske bolečine. Kasneje pride do uporabe ultrazvočnega pred operacijskega razbijanja mastnega tkiva, v zadnjem času pa tudi pri izsesavanju z «pneumatskimi» kanilami, ki pri gibanju skozi tkivo izzovejo vibracije. No te dve zadnji metodi nista naleteli na širšo uporabnost.

Danes v svetu kot najbolj razširjena metoda prevladuje hidroliposukcija. Recepti za tekočino, ki se vbrizgava pred operacijo v mastno tkivo se nekoliko razlikujejo, a vendar je najbolje, da vsak kirurg izbere tisto, kar mu najbolj odgovarja, oziroma tisto, ki je v njegovi praksi dalo največje rezultate. Sonda na katero je pritrjen negativni tlak preko aparata ali v odprti igli primerne kapacitete, se gre-premika skozi maščobno tkivo, medtem ko druga roka operaterja nadzoruje ta prehod, t.i. ali gre ta skozi željeno plast. Na ta način najprej kanila na svoji poti razbija mastno tkivo, ki ga zatem vakum izsesava skozi telo kanile. Tkivo se ob odstranjevanju mastnega tkiva preluknja z metalno kanilo v vseh smereh kot sir ali goba. Vse kanile so na svojem vrhu tope oziroma imajo zaobljene vrhove, da ne bi ostro prodirale skozi tkivo in ga tako poškodovale, na vrhovih kanil se nahajo odprtine skozi katere se vsesava oziroma izsesava razbita maščoba. Klasična liposukcija pomeni izsesavanje maščobnega tkiva iz globoke lamelarne plasti. Za razliko od te metode, se zadnja leta intenzivno razvija in uporablja t.i. Površinska liposukcija, ki s pomočjo finih kanil male debeline površinsko tretira areolarno plast mastnega tkiva. Kombinacija globoke in površinske liposukcije lahko da izreden učinek v skulpturiranju telesa. Da bi končni rezultat bil čim večji, je v pooperacijskem času nujno potrebno nositi kompresijski steznik preko predelov, ki so bila obdelana. Tašno tkivo se bo s svojimi fibroznimi procesi zacelilo v željeni obliki, ki smo jo skušali doseči z liposukcijo.

Z današnjim načinom življenja, obremenjenim z nezadostno fizično aktivnostjo in premikanjem, ter skoraj z pravilom prekomerne prehrane in dednem dejavniku, prihaja do velikega problema prekomerne telesne teže. Pri odraščajočih otrocih običajno ne privede do nastanka prekomernih mastnih oblog na teh delih telesa oziroma, če ni prišlo do kompletne debelosti, se je mastno tkivo nabralo samo na nekaterih mestih. Ta mesta imenujemo predlekcijska mesta za nabiranje maščob. To so: podbradek, zgornji in spodnji del trebuha, pas, zunanja stran stegen, notranja stran stegen, na kolenih pri ženskah ter na trebuhu pri moških. Običajno gre pri moških ob nabiranju maščobe na trebuhu tudi za povečano nabiranje maščobe v predelu dojk.

Brez obzira na diete, kozmetične tretmane ali vadbe, se na teh mestih s temi standardnimi postopki stanje nebo značajno in trajno izboljšalo. Samo z metodo liposukcije se lahko trajno odstrani takšen višek maščobnega tkiva.

Z liposukcijo se ne rešuje problem prekomerne telesne teže - nevarnosti, vendar pacienti po opravljeni operaciji načeloma zmanjšajo vnos hrane, ker imajo manjšo potrebo za hrano kot pa pred kirurškim posegom. Na tak način pride do pooperacijskega hujšanja.

Podkožni sloj mastnega tkiva je prežet z mrežo fibroznih vlaken in septe, ki ustvarjajo t.i.. Površinsko fascijo (superficijalni fascijalni sistem SFS). Ta površinska fascija loči areolarni sloj mastnega tkiva od lameralnega sloja. Areolarni sloj se nahaja neposredno pod površino kože, pomeni subdermalno in se razširja po celem telesu. To je tanek sloj, sestavljen iz navpično postavljenih maščobnih lobul. Lamelarni sloj masnega tkiva se nahaja pod površinsko fascijo, oziroma med njo in mišično ovojnico. Ta sloj je sestavljen iz velikih maščobnih celic in je prisoten le v določenih predelih na telesu (predilekcijska mesta). Debelina tega sloja se povečuje in pri osebah z prekomerno telesno težo je lahko tudi desetkrat večja kot pri osebah z normalno težo. Istočasno se aerolarni sloj ne povečuje več od dva krat. Celulit je pošast moderne dobe in vglavnem napada ženske, ker imajo te dvakratno več maščobnega tkiva kot moški (25 procentov pri ženskah in 12 procentov pri moških od skupne telesne teže). Vezivno tkivo se zgosti in blokira mastno tkivo, ki ga nato organizem ne more izkoristiti. Ujeta je tudi tekočina in nastane edem. Pojavi se že v puberteti. Če primemo kožo med prsti, dobimo učinek pomarančaste kože. Pojavlja se na bokih, proti kolenim, na zadnjici pa tudi na nadlaktih. V kasnejših stadijih lahko izzove bolečine, najbolj ob pritisku. Ta koža je občutljiva na hladno. Z ustvarjanjem vozličkov vezivnega tkiva se proizvaja pritisk na krvne žile, zmanjšuje se prekrvavitev in koža gubi na elastičnosti. Stopnjevanje je različno, od ostanka vdolbin po pritisku, izgleda pomarančaste kože do bolečih živcev. Močne redukcijske dijete privedejo do močnega izločanja adrenalina v organizmu, kar pospešuje receptorje na mastnih celicah, ki preprečujejo njihovo razgradnjo. Prav zaradi teh fenomenov ne prihaja do izgube teže (hujšanja) na tistih delih kjer je to najbolj potrebno.

Zadnjih deset let je liposukcija kot kirurška metoda postala sestavni del postopkov estetske korekcije skoraj vseh delov telesa. Zato se izvaja, ne samo na že opisanih predilekcijskih mestih, na katerih je povečano nabiranje mastnega tkiva tipično za ženske in moške, temveč skoraj povsod, kjer se želi doseči bolj primerna estetska oblika. Tako se pri ženskah vse pogosteje izvaja liposukcija na dojkah, nadlaktih, na hrbtu običajno bolj ob straneh proti rokam, na zadnjici in mečih.

Starostna doba za poseg: Po 18. letu starosti.