Ljudje smo se od vedno radi kitili in okraševali. Potreba po okraševanju lastnega telesa je verjetno stara kot človek sam. Opazimo jo lahko že pri antičnih Grkih in Rimljanih ter raznih plemenskih ljudstvih v zgodovini človeštva. Kamor koli v zgodovino se ozremo, ga vidimo. Nakit je bil od nekdaj prisoten na človeškem telesu. Zakaj, se sprašujete? Z nošenjem osebnega okrasja je človek izrazil svoj družbeni status, poudaril svoj slog življenja, spol, vero ali rodbino, iz katere je izhajal. Nakit je človeku sprva torej predstavljal sredstvo, s katerim je izražal svojo pripadnost nekomu ali nečemu. Izdelovanje nakita je ena najstarejših vrst umetnosti in ima na področju kulturne dediščine poseben pomen.

Ste vedeli, da je človek na sebi nosil nakit preden se je začel oblačiti v oblačila? Morda se nam to dandanes zdi zanimivo, vendar, če se poglobimo v to, ugotovimo, da je nekdanjemu človeku nakit zares veliko pomenil. Zanj ni imel zgolj estetske funkcije – v sebi je nosil pomemben simbol verovanja ali magičnosti. Nošenje amuletov in talismanov je bilo običajno sredstvo za preganjanje nesreče, bolezni, slabega vremena in podobnega. Nakit so torej nosili v tesni povezavi z nadnaravnim, čarovniškim, magičnim. Imeli so ga za nekaj, kar jih bo varovalo pred zlim duhom, mračno silo, čarovnico in podobnim.

Nakit najdemo že v časih jamskega človeka. Takrat je bil seveda izdelan iz povsem naravnih materialov, prepoznamo pa ga po njegovi preprostosti in skromnosti. Ko je človek odkril kovine, se je zgodila prava revolucija tudi na področju nakita. Od takrat je njegova izdelava v nenehnem razvoju. Danes poznamo nakit v vsem možnih oblikah – nosimo ga lahko na glavi, na ušesih, na obrazu, okrog prstov nog in rok, okrog vratu, zapestja, gležnjev, trupa, rok, las … Možnosti so neomejene. Z nakitom lahko danes na kreativen način izrazimo sebe in svoj stil, saj je njegova funkcija izrazito estetska.